Podatki o projektih, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
Iz sporočila za javnost Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko:
Ljubljana, 7. 4. 2009 – Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je kot organ upravljanja izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt »Poljanska obvoznica Škofje Loke«. Omenjeni projekt, katerega skupna vrednost znaša dobrih 43 milijonov evrov, je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI) in bo sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 22,5 milijona evrov.
Predmet naložbe je izgradnja 3,9 kilometra dolge obvoznice, ki bo nadomestila del obstoječe regionalne ceste Jeprca-Zminec-Želin, ki sedaj poteka skozi staro mestno jedro Škofje Loke. Izgradnja obvoznice bo potekala v treh delih oz. odsekih.
V prvem delu se bo obvoznica v bližini Frankovega naselja odcepila od Ljubljanske ceste in nadaljevala nad vasjo Suha ter se čez reko Soro spustila v naselje Puštal, kjer se bo pod vzpetino Sten začel približno 660 metrov dolg predor, ki predstavlja drugi odsek izgradnje obvoznice. Tretji, zadnji, del obvoznice pa bo potekal od izstopa trase iz predora Pod Stenom v naselju Puštal do priključitve na obstoječo cesto Škofja Loka-Gorenja vas.
V širšem pomenu predstavlja izgradnja omenjene obvoznice, ki naj bi se zaključila do konca leta 2013, tudi del posodobitve čezmejne cestne povezave od Robiča (meja z Italijo) čez Tolmin, Cerkno in Škofjo Loko do Jeprce. Poleg izboljšane prometne varnosti in nižjih časovnih stroškov uporabnikov pa bo z izgradnjo obvoznice omogočen tudi razvoj oz. razvojna integracija šibkejših in obmejnih regij z območjem osrednje Slovenije, izboljšana pa bo tudi dostopnost in povezanost z mednarodnimi tokovi. (...)
Odločba št. KS OP ROPI/3/1/Poljanska obvoznica/0 o dodelitvi sredstev za projekt "Poljanska obvoznica Škofje Loke"
| Podatki o omejitvi prometa v Vipavski dolini zaradi burje |
Odslej bo možno tudi preko spleta spremljati podatke o hitrosti vetra v Vipavski dolini ter obvestila s spremenljive prometne signalizacije glede zapore ceste za tovorni promet.
| Table za obveščanje o prisotnosti večjega števila kolesarjev |
V Direkciji RS za ceste smo opazili, da število kolesarjev na državnih cestah izven naselij iz leta v leto narašča. Običajno gre za državne ceste, ki nimajo zgrajene infrastrukture za odvijanje kolesarskega prometa (kolesarske steze oz. poti) in ki potekajo pretežno v hribovito-gorskem okolju (Pohorje, Kozjak, Gorjanci, alpske doline in prelazi, Pokljuka, Logarska dolina ipd.) in jih kolesarji uporabljajo za rekreativne namene.
Zaradi vedno večje množičnosti t.i. "treking" turističnega kolesarstva pa se po drugi strani povečuje problem same prometne varnosti kolesarjev na tovrstnih cestah, ki je vedno bolj pereč, saj gre za ceste, kjer vozniki osebnih motornih vozil ter terenskih dvokolesnih in štirikolesnih motorjev običajno prekomerno preizkušajo svoje vozne sposobnosti, s tem pa poleg sebe žal ogrožajo tudi šibkejše udeležence v prometu, kamor seveda spadajo tudi kolesarji.
V začetku marca je Direkcija RS za ceste preko spletnih strani pozvala zainteresirano javnost k oddaji mnenja glede označevanja najbolj nevarnih in izpostavljenih odsekov državnih cest s posebnimi tablami, s katerimi bi voznike opozorili na prisotnost kolesarjev.
Z njimi naj bi označili nekaj najbolj aktualnih odsekov, so v pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih še posebej privlačne za rekreativno kolesarjenje. Izbrani so naslednji odseki:
R1-209/1092 Bohinjska Bistrica - jezero
R3-923/1087 Stahovica - Kamniška Bistrica
442/1318 Martjanci - Dobrovnik
R2-441/1298 Murska Sobota - Gederovci
RT-918/3617 Grgelj - Fara
R2-428/1249 Radmirje - Luče
R2-428/1250 Luče - Sestre Logar
RT-935/9042 Hoče - Areh
R2-406/1407 Škofije - Lazaret
R3-614/1049 Komen - Štanjel
R2-427/1351 Prebold -Trbovlje
R 937/8710 Brestanica - Gaj
Kot najbolj ustrezna rešitev je bila po tehtnem premisleku strokovne javnosti dopolnjena ena od predlaganih variant:
|
