Direkcija Republike Slovenije za ceste je glede na določila Zakona o javnih cestah (Uradni list RS št. 26/97, z dne 6.5.1997) zadolžena za načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje državnega kolesarskega omrežja. Nacionalna strategija in prometna politika spodbujata razvoj nemotoriziranega prometa, kolesarske infrastrukture in uporabo koles povsod kjer je to možno in smiselno.

Zavzemamo se za vzpodbujanje spremembe izbire prometnega sredstva v mestih in nadomestitev vsaj dela vsakodnevnih avtomobilskih prevozov s kolesarjenjem. Zaradi turističnih, športno-ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov pa se v zadnjem času v Sloveniji vse več ljudi ukvarja tudi z rekreacijskim kolesarjenjem v čistem, prijaznem okolju izven velikih mest. Urbanisti, načrtovalci in prometni strokovnjaki kolesarskemu in peš prometu zato namenjajo vedno več pozornosti.

Prostorska zasnova bodočega državnega kolesarskega omrežja je podana v kartografskem delu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana RS (Uradni list RS št. 72/95, z dne 15.6.1995). Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje, je podalo predlog, ki zajema okoli 2000 km državnih kolesarskih smeri.

Državno kolesarsko omrežje sestavljajo daljinske, glavne in regionalne kolesarske povezave. Na omrežje državnih kolesarskih povezav se navezujejo občinske kolesarske povezave.

Državne kolesarske povezave z opisom poteka


Na oblikovanje in zasnovo omrežja državnih kolesarskih povezav vplivajo naslednji končni cilji:

• omrežje mora biti sklenjeno in prilagojeno krajinskim lastnostim območja,
• kolesarske povezave različnih funkcij morajo biti medsebojno povezane,
• navezava kolesarskega omrežja na postajališča javnega potniškega prometa in železnice ter parkirne površine za motorna vozila,
• opremljenost kolesarskih povezav z ustrezno dodatno tehnično-servisno infrastrukturo,
• izgradnja in preurejanje novih povezav, kjer ni možno uporabiti obstoječih primernih maloprometnih cest,
• glede na državni interes preuredimo ustrezne poljske poti, gozdne ceste ali opuščene trase drugih infrastruktur, v kolesarske poti.

Z ustreznim planiranjem dinamike izgradnje oziroma vzpostavitve kolesarskih povezav je potrebno omogočiti uravnotežen razvoj komunikacij s kolesom, čim boljšo dostopnost do vseh območij v Sloveniji, navezavo na mednarodni kolesarski sistem ter izboljšati kakovost prometnih storitev v smislu racionalne rabe energije in zmanjšanja negativnih vplivov na okolje.


  

Osnovne smeri državnih kolesarskih povezav, predvidene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, so bile v okviru raziskave o inventarizaciji obstoječega stanja z anketo po občinah ponovno preverjene. Sistem zajemanja podatkov je bil namenoma razširjen na lokalno raven, da so lahko občine, ki najbolj poznajo svoje območje, lokalne znamenitosti in turistične zanimivosti, navade in želje uporabnikov tega prostora, aktivno sodelovale pri detajliranju zasnove predvidenega omrežja.

Ob upoštevanju državnega interesa in mnenja prometnih strokovnjakov je bila po dokončni uskladitvi s posameznimi občinami izdelana natančnejše definirana mreža predvidenih državnih kolesarskih povezav. Mreža je enakomerno razporejena po celotnem ozemlju Republike Slovenije. Posamezne povezave povezujejo večja mesta v Sloveniji, pomembnejša turistična središča in kulturne centre ter pomembna prometna križišča in se navezujejo na mednarodne kolesarske smeri.

Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa so kolesarji lahko vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom.


  


Zaradi večje prometne varnosti so v sklopu vzpostavitve državnega kolesarskega omrežja določene smeri primernejše za daljinski, potovalno-turistični kolesarski promet. Smiselno je izkoristiti čim več ustreznih poljskih poti, gozdnih cest, rečnih nasipov, opuščenih tras drugih infrastruktur ali nekategoriziranih cest. V okolici turistično pomembnih krajev, kjer se pričakuje večja količina kolesarjev je, najbolj primerna izvedba samostojnih kolesarskih poti. Ker pa prostorske in finančne možnosti, vsaj v prvi fazi, ne dopuščajo, da bi povsod gradili ločene nove površine za kolesarje, je smiselno izven naselij usmerjati kolesarje na manj prometne, bolj varne, primerne ceste. Te ceste je potrebno delno preurediti ali jih ustrezno opremiti s potrebno signalizacijo za vodenje kolesarskega prometa po njih.

Znotraj in v okolici naselji, kjer je potrebno upoštevati načela racionalne rabe prostora, zakonitosti urbanizacije in kjer se pričakuje večja količina motornih vozil, je najbolj primerna izvedba kolesarskih stez in kolesarskih pasov. Samostojne, ločene površine za kolesarje omogočajo večjo prometno varnost in omogočajo in porast uporabe kolesa.

Popis planiranih smeri bodočega kolesarskega omrežja je v fazi delovne verzije v smislu strateškega planiranj in je kot tak zgolj informativne narave. Datajlni potek, prioritete ter način izvedbe posameznih odsekov državnih kolesarskih povezav bo natančno definiran šele z ustrezno projektno dokumentacijo.

Publikacija Zasnova državnega kolesarskega omrežja v RS