Kakšne so mere in pogoji za izvajanje izrednega prevoza?

Zgornje meje dimenzij, osnih obremenitev in skupne mase so predpisane s Pravilnikom o merah in masah vozil v cestnem prometu (Ur. list RS, št. 138/2006). V kolikor določena cesta ni sposobna prevzeti takih obremenitev, je opremljena s prometno signalizacijo, ki določene parametre še strožje omejuje navzdol.

Prevoz po javni cesti se sme izvajati samo v skladu z veljavnimi predpisi in prometno signalizacijo.

Kaj je pogoj za vračilo dela letnega povračila za uporabo cest?

Predpogoj za vračilo dela plačila letnega povračila za uporabo cest je odjava vozila iz prometa. Vračilo se lahko uveljavlja, če je vozilo odjavljeno pred potekom dobe, za katero je plačano letno povračilo za uporabo cest. Vračila urejajo Upravne enote.

Kakšni so pogoji za uvoz vozila iz tujine?

Pogoj za uvoz vozila iz tujine je izpolnjevanje emisijske direktive EURO 2, ki jo izpolnjujejo osebna vozila, izdelana po letu 2007. Poleg izpolnjevanja omenjene direktive mora imeti vozilo tudi naslon za glavo na vseh sedežih s tritočkovnim varnostnim pasom, prav tako pa mora v celoti ustrezati predpisom EU.

Po uvozu vozila v Slovenijo je potrebno vozilo peljati na eno izmed pooblaščenih strokovnih organizacij, kjer opravijo postopek homologacije in pregled tehničnega stanja vozila in v kolikor je vozilo ustrezno, ga je možno registrirati. Organizacije, ki opravljajo tovrstne preglede so:

• JP Ljubljanski potniški promet, d. o. o. – Celovška 160, Ljubljana
• RTI, d. o. o. v Mariboru – Cesta k Tamu 14, Maribor
• Štajerski avto dom, d. o. o.– Tržaška 38, Maribor in
• AVTOPLUS, d. d. – Istrska cesta 55, Koper.

Ali Direkcija RS za ceste takoj po prejemu obvestila o mestih, kjer divjad prečka cesto, postavi prometni znak »Divjad na cesti«?

Obvestilo Lovske družine upravljalcu državne ceste ne pomeni avtomatično postavitev prometne signalizacije I-18 (divjad na cesti). Za postavitev prometnih znakov Direkcija Republike Slovenije za ceste potrebuje predhodno strokovno izdelan elaborat, kjer bodo v poročilu poleg drugih podatkov zajete lokacije vseh obstoječih stečin (stalnih prehodov divjadi čez cesto), ki prečkajo državno cesto z natančnimi podatki stacionaž in grafičnimi prikazi. V primeru, da obstaja določena nevarnost prehoda divjadi čez cesto na daljšem cestnem odseku, pričakujemo kot upravljavec državne ceste od lovske organizacije opis in navedbo vseh ukrepov z namenom odvrnitve divjadi od območja državne ceste in s tem kanaliziranja na stečino.

Obenem vas seznanjamo, da je Direkcija Republike Slovenije za ceste pristopila k sistematičnemu reševanju tega problema ter naročila in v celoti tudi financirala izvedbo razvojno-raziskovalnega projekta »Zaščitni ukrepi za divjad na cestah«, ki bo predvidoma zaključen do konca meseca oktobra 2005.

Razvojno–raziskovalna naloga bo zadostila sledečim kriterijem in pogojem:

• Utemeljenost z zakonodajnega in strokovnega vidika, ki bo omogočila potrditev v vseh nadaljnjih postopkih.
• Praktična uporabnost, enostavnost aplikacij razpoložljivih podatkov in verodostojnost osnov na podlagi katerih je možno sprejeti odločitve o izvedbi ukrepov. V okviru naloge pridobljeni in obdelani podatki bodo oblikovani in urejeni tako, da jih bo ob zaključku naloge možno vključiti v naročnikove obstoječe podatkovne baze (BCP)
• Transparentnost; enostavnost in razumljivost bo temeljila na merljivih količinah, z racionalnim obsegom kazalcev.

Za potrebe preizkusa nekaterih ukrepov pri razvojno-raziskovalnem projektu se v šestih fitogeografskih regijah Slovenije izvaja 5 različnih ukrepov za zmanjševanje tveganja trkov vozil z divjadjo, in sicer:

svetlobni odsevniki -12 odsekov v skupni dolžini 15,4 km;

kemična odvračala - 12 odsekov v skupni dolžini 15,4 km;

obcestni stebrički z vgrajeno napravo za odganjanje divjadi – 6 odsekov v skupni dolžini 5 km;

opozorilne table z dinamično vsebino – 6 odsekov oz. skupaj 12 tabel;

prometni znaki I-18 »Divjad na cesti« - 6 odsekov oz. skupaj 12 znakov;

Omenjena raziskovalna naloga je namenjena ugotovitvi, katera sredstva so na posameznih različnih območjih najbolj učinkovita za zmanjšanje tveganja trkov motornih vozil in divjadi.

Na koga naj se obrnemo, ker želimo postaviti obcestno tablo za označitev trgovine?

V skladu s 68. členom Zakona o javnih cestah (Ur.l. RS 29/97) je postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ali oglaševanje ob državnih cestah v varovalnem pasu ceste prepovedano. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:

• pri avtocestah 40 m,
• pri hitrih cestah 25 m,
• pri glavnih cestah 25 m, pri regionalnih cestah 15 m,
• pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

Ali oz. na kakšen način zapremo državno cesto zaradi prireditve na državni cesti?

Informacije glede soglasja za zaporo državne ceste oz. postavitve prometne signalizacije so na voljo na naših spletnih straneh, kjer so navedeni vsi postopki , potrebni za izvedbo zapore.

Več o tej temi...

Kakšna je razlika med navezovalno in povezovalno cesto?

Na Direkciji Republike Slovenije za ceste ne razpolagamo z literaturo, v kateri sta podani dejanski definicij terminov »navezovalna cesta« in »povezovalna cesta«. V bistvu gre za sorodna termina, pri čemer povezovalna cesta predstavlja povezavo dveh krajev, regij, območij, pri navezovalni cesti pa gre za navezavo določenega kraja oz. mikrolokacije na neko širše geografsko, upravno ali drugo območje.

Kakšen je postopek za uvoz starodobnih vozil?

Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil  določa, da se pri uvozu starodobnega vozila, opravi pri postopku ugotavljanja skladnosti, samo identifikacija vozila, to pomeni, da se zberejo razpoložljivi tehnični podatki vozila, potrebni za vpis vozila v centralni register. To opravi strokovna organizacija, ki je pooblaščena od organa za posamično odobritev vozil. Ta postopek se lahko opravi le za vozila, ki imajo priznan status starodobnega vozila. Za priznavanje tega statusa je po že citiranem členu pravilnika pristojen organ za posamično odobritev vozila, to je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Status starodobnega vozila se lahko podeli vozilu, ki je starejše od 25 let, (v izjemnih primerih, na primer omejena serija, inovativne tehnične rešitve, je lahko vozilo starejše od 20 let), ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko, in ki zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ni namenjeno redni uporabi, ampak se uporablja predvsem na prireditvah, posebej organiziranih za starodobna vozila. Vozilo mora biti v voznem stanju in primerno za vožnjo po javnih cestah. Vlagatelj, ki želi za vozilo, ki ga uvaža iz tujine, pridobiti odločbo o statusu starodobnega vozila, mora posredovati vlogo na naslov strokovnih organizacij za ugotavljanje skladnosti vozil.

Postopek je opisan v okviru portala e-uprava.

Kakšen je postopek za pridobitev dovoljenja za zaporo ceste?

Direkcija RS za ceste je pripravila Navodilo za pripravo vloge za zaporo državne ceste v katerem je opisan postopek.